Biološki ciklus
Za proizvodnjo dragocenega sporokarpa mora tartuf živeti v sožitju z rastlinami, drevesi in grmovji; metabolizem obeh simbiontov (tartufa in rastline) poteka v korenini s pomočjo posebne mase, znane pod imenom mikoriza, ki se od vrste do vrste razlikuje. Mikoriza je masa, podobna peclju, ki sestoji iz nekaj plasti svilnatih nitk, imenovanih hifa, ki se ovijejo okrog vršičkov koreninskega sistema rastline in skupaj tvorijo reticulum.
Reticulum je posebna mrežna struktura, s pomočjo katere rastlina gobo oskrbuje z različnimi snovmi, v zameno pa dobiva pretežno vodo in mineralne soli. Množica hif se imenuje micelij, širijo pa se iz reticuluma in se razvejano spuščajo v zemljo, iščoč hranljive snovi. V ugodnih klimatskih razmerah se en del hif med seboj združi in tvori plodišče, v glebi katerega prihaja do diferenciacije spor. Klice iz spor nato tvorijo nov micelij, ki po združitvi z novimi koreninskimi vršički tvori nove mikorize.
Za razliko od nadzemnih gob, ki plodišče tvorijo na površini zemlje, podzemne gobe ne morejo izkoristiti zračnega toka za razširitev spor, zato jih je narava obdarila z močnim vonjem, ki se razvije do opaznosti šele med zorenjem spor. Tako močan vonj privablja mrčes in sesalce, ki se hranijo z njimi in na ta način sodelujejo pri razširjanju spor oziroma v procesu razmnoževanja.
