V preteklosti je za nekatere tartuf bil hrana za čarovnice, za nekatere je bil vrsta živali, za nekatere pa mineral;
Tartuf ni gomolj, krompir ali bolezen tla, ampak simbiotična goba;
Za iskanje tartufov niso ustrezne svinje (težko se dresirajo) temveč psi (tipični tabuji);
Belega tartufa se ne da najti tekom celega leta, ampak izključno v obdobju od septembra do januarja;
Tartufi se lahko iščejo tudi tekom dneva. Ni res, da jih se lahko najde samo ponoči;
Popolnoma je zgrešeno shranjevanje belega tartufa v stekleni ali pločevinasti posodi z rižem: riž ga suši. Tartuf je dobro zaviti v krpo ali papirnato brisačo in shranjevati v posodi;
Ne priporoča se shranjevanje belega tartufa več mesecev; dobro je pojesti ga v desetih dneh;
Zmrzovanje belega tartufa ni priporočljivo (zgublja vse karakteristike). Ne priporoča se konzerviranje v olju, ker fermentira, ali v salamuri, kjer zgublja svoj okus in vonj;
V postopku priprave, tartuf se ne lupi, ne je se celi, ne seklja se na koščke, ne riba se, ne kuha se … enostavno se nareže na tenke lističe;
V primeru, da nismo bili dovolj jasni, beli tartuf se izključno reže na tenke lističe;
Beli tartuf je, žal (ali na srečo) spontana rastlina: ne obstajajo gojišča, ne raste v kakršnikoli zemlji;
Če vam ponujajo beli tartuf po nizki ceni, bodite pozorni; če je cena previsoka, vedite, da v legendah vedno obstaja košček resnice … če pa je cena previsoka? Razburljivosti stanejo.
