Naravni pogoji v Istri
Istrski pršut se največ proizvaja v notranjosti istrskega polotoka, kjer klimatski pogoji omogočajo soljenje mesa in proizvodnjo pršuta med zimskimi meseci. Dober pokazatelj klimatskih pogojev, kakršni prevladujejo v središčnem delu Istre, je področje mesta Pazin in njegove okolice.
Po podatkih Državnega Hidrometeorološkega Zavoda so srednje vrednosti temperature in vlažnosti zraka od decembra do marca optimalne za sušenje mesa. Začetna nizka temperatura (3 – 4 Celzijevih stopinj) in postopno nižanje relativne vlažnosti zraka (65 – 70%) omogočajo pravilen proces sušenja in zorenja pršuta. S prihodom pomladi in toplejših dni se pršuti premeščajo na zorenje v kletne prostore, na optimalno temperaturo zraka 13 – 15 Celzijevih stopinj in stabilno vlažnost zraka od 65 do 70%.
Za istrsko klimo so značilni vetrovi, ki vplivajo na sušenje pršuta. Po podatkih Državnega Hidrometeorološkega Zavoda je v središčnem delu Istre v obdobju 1989 – 1998 bilo komaj 11% dni brez vetra. V središčnem delu Istre je najpogostejši veter, ki piha iz smeri vzhoda in jugovzhoda ter južni vetrovi.
Za pravilno sušenje in zorenje pršuta ter ustvarjanje naravnih pogojev so najbolj zaslužni vetrovi severne in severovzhodne smeri ter vzhodni veter iz Učke. Naravni pogoji Istre ponujajo idealno okolje za tradicionalno proizvodnjo istrskega pršuta, ker zaradi mediteranske klime ni ekstremno nizkih temperatur, področje pa pogosto hladijo vetrovi.
